Redko videno: opozicija podprla in pohvalila vladni zakon

Državni zbor je danes obravnaval predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki med drugim jasneje opredeljuje rejnikova pooblastila glede otrokove zdravstvene obravnave in določa višje plačilo za rejnikovo delo.

Poslanci so novelo zakona sprejeli brez glasu proti. Sprejeli so tudi dve koalicijski dopolnili. Eno od njiju kot začetek uporabe novele določa 1. november.

Predlog po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dana Juvana pomembno zvišuje rejnine in prinaša novo možnost za 25 ali 50-odstotno povišanje celotne oskrbnine. Vsakemu rejniku, ki ni zavarovan na drugi podlagi, bo državni proračun pokril prispevke za socialno varnost. Tako bo rejnik, ki nudi namestitev vsaj enemu otroku, vključen tudi v pokojninsko zavarovanje. Rejniki bodo lahko otroka glede na predlog zastopali v postopku za izdajo potnega lista in ga za stalno prijavili na njihovem naslovu.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so tako v koaliciji kot opoziciji izpostavili prednosti predloga. Ta po besedah Darka Krajnca iz Svobode, ki je sodeloval pri oblikovanju predloga, omogoča rejnikom več priložnosti za ustrezno skrb otroka v rejništvu. Imeli bodo namreč več pristojnosti, pa tudi pravico do brezplačne pravne pomoči. Ta jim pride še kako prav, saj se morajo za zaščito otrokovih interesov velikokrat pojaviti na sodišču.

Rejništvo je med ključnimi oblikami za deinstitucionalizirano varstvo otrok, je poudaril Soniboj Knežak iz SD. Vidi ga kot izjemno pomembno obliko skrbi za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo več živeti pri svojih bioloških starših. Rejništvo po njegovih besedah ni le alternativa institucionalnemu varstvu, ampak nadomestna oblika družine, ki otroku omogoča izkušnjo družinskega življenja. Otroku med drugim daje denimo čustveno podporo in občutek pripadnosti, kar je potrebno za njegov zdrav razvoj.

V Levici že dlje časa opozarjajo, da so rejniki premalo plačani, je kot predstavnik te poslanske skupine povedal Milan Jakopovič. Po njegovih zagotovilih podpirajo vse ukrepe, po katerih bo plačilo za rejnikovo delo boljše in ovir za izvajanje dejavnosti manj. Še vedno pa je veliko prostora za nadgradnjo t. i. vikend rejništva, zato je prav, da se sistem bolj pripravi tudi na tovrstne, bolj prilagodljive oblike, je menil.

Tudi opozicija podpira zakon

Prav tako so predlog pohvalili v opoziciji. Anton Šturbej iz SDS je denimo izpostavil, da predlog vzpostavlja bolj kakovostno rejniško dejavnost in varstvo tistih otrok, ki ne morejo živeti pri bioloških starših. Predlog po njegovih navedbah primerneje ureja višino rejnine, ki bo pokrila stroške za celovito oskrbo in vzgojo otroka pri rejniški družini. Uvedba novega enkratnega prejemka ob namestitvi otroka v družino pa smiselno sledi dejstvu, da ob odvzemu otroka biološkim staršem in namestitvi v rejniško družino nastanejo stroški, je opomnil.

Rejništvo je po oceni Eve Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ena od najbolj zahtevnih, a hkrati lepih oblik nadomestnega varstva otrok. Njegov pravi pomen vidi predvsem v zagotavljanju toplega, varnega in stabilnega okolja za otroke, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo živeti v svoji matični družini. Rejniška družina otroku ne odvzema preteklosti. Pač pa mu omogoča odraščanje z večjim občutkom za pripadnost in podporo, je pojasnila.

Rejniki bodo po predlogu imeli podobna pooblastila, kot jih imajo starši v družinah, ki niso rejniške, je spomnil Aleksander Reberšek iz NSi. Predlog nadalje omogoča podaljšanje rejniške pogodbe, če rejnik umre. Prav tako je izpostavil, da se bodo morali rejniki po opravljenem obveznem usposabljanju za pridobitev dovoljenja za rejniško dejavnost udeleževati usposabljanj vsaka tri leta. Zdaj se jih udeležujejo vsakih pet let.